• Neem'O'holic Mitja

Bolezni paradižnika - krivi smo vrtičkarji sami!

Updated: Apr 26, 2019


Za izbruhe bolezni paradižnika smo največkrat krivi vrtičkarji sami!


Ne verjameš? Preberi si, kakšne napake so najpogostejše in zakaj prihaja do izbruhov bolezni paradižnika:

Za bolezni paradižnika smo velikokrat krivi sami!
  • hitenje - preveč hitimo in želimo sadike paradižnika in drugih plodovk saditi na prosto že aprila. Napaka, saj je zemlja preveč mrzla in korenine ne morejo sprejemati fosforja, potrebnega za razvoj močnega koreninskega sistema (za res dober uspeh sadimo plodovke na prosto po 15 maju)

  • presajanje in velikost sadik - večje so sadike, večji so šoki ob presajanju. Najbolj primerne so sadike visoke okoli 25 cm. Najprej zalijemo zemljo v sadilni jamici, s katero zagrnemo sadiko in nežno potlačimo. Po končanem sajenju in presajanju zalijemo vso površino gredic, ne samo sadike

  • famozne jajčne lupine - prah z zmletih jajčnih lupin jajc proste reje, natresen po VSEJ površini sadilne jame in okoli sadik, ne le v središče sadilne jame, prinese nekaj koristi. Glavna korenina služi za oporo, stranski koreninski laski pa za črpanje hranil.

  • pretirano gnojenje - upoštevajte navodila proizvajalcev in ne dodajte še "malo več, da bo dobro raslo". Tudi z gnojem ali kompostom ne smemo pretiravati.

  • pomanjkanje kalija - če imaš lesni pepel, super, uporabi, a ne pretiravaj.

  • pomanjkanje kalcija - vročina poleti preprečuje hitro in zadostno črpanje kalcija iz zemlje preko koreninskega sistema. Zato ga poleti dodajamo preko listov! Čeprav se plodovk naj ne bi škropilo, je to potrebno, v kolikor želimo paradižniku dodati kalcij (tudi, če dodajamo mleko, sirotko, domače preparate in prevretke).

  • nepravilna oskrba - noga naj bo pri visokih vrstah paradižnika gola, zato odstranjujemo zalistnike. Zalivamo prevečkrat in po listih, s premalo hranili, zato so listi premokri, sadike prebujne. S tem sami ustvarjamo pogoje za izbruh bolezni paradižnika.


Ukrepi, zaradi katerih so možnosti izbruha bolezni paradižnika manjše:

  • sadik paradižnika ne sadimo pregosto

  • sadikam pravočasno odstranjujemo zalistnike

  • uporabljamo zastirko

  • sadimo odporne sorte

  • ne pretiravamo s talnimi gnojili , še posebej ne z dušikom (idealno gnojilo po mojih izkušnjah je Neem cake, organsko gnojilo brez karence z učinkom insekticida, ki hkrati prepreči napade majskih hroščev, celo bramor je precej manj požrešen ali ga celo ni)

  • kolobar, kolobar, kolobar

  • ne zalivamo listov, temveč vznožje rastlin

  • preko listov dodajamo kalcij (liste čim bolj nežno orosimo, ne zalivamo listov)

  • streha je naš pomočnik (pri postavljanju vedno upoštevamo veter in podaljšamo streho na tisti strani, s katere večkrat piha)

Bolezni paradižnika - preventiva je 80% kurative

Največkrat smo za pogoje nastanka bolezni paradižnika krivi vrtičkarji, saj smo preveč neučakani in ne upoštevamo osnovnih zakonitosti pridelave. Katere bolezni paradižnika povzročajo največ težav, si preberi v članku Bolezni paradižnika - Minuta za vrt.




Več o ekoloških sredstvih primernih za obvladovanje bolezni paradižnika, pa si oglejte ali jih naročite TUKAJ.


Če želiš prejeti nasvete, zanimivosti, trike in recepte povezane z vrtnarjenjem, zaščito rastlin pred škodljivci in boleznimi, kar na poti na delo, na vrt ali jih poslušati ob pitju dobre kave, se prijavi na naš podcast kanal MINUTA ZA VRT, kjer obdelujemo vse kar je povezano z ekološkim vrtnarjenjem in čudovitim vrtom.



0 views
  • SoundCloud Social Icon
  • Facebook Stran
  • Naš Youtube Kanal
0