Napake sadjarjev lahko razdelimo na 5 tematskih in časovnih sklopov opravil v domačem sadovnjaku ali obdobju rasti sadnega drevja:
načrtovanje
sajenje
vzgoja
gnojenje
okolje
Napake vrtičkarjev, ko govorimo o sadnem drevju:
Načrtovanje sadovnjaka:
izbira napačne sorte zaradi nepoznavanja podlage in bujnosti razrasta, glede na naša tla
izbira napačne lege sajenja (preveč senčno, močvirno, severno, vetrovno ...) glede na potrebe sadike
pregosto sajenje glede na bujnost podlage in razrast
Sajenje sadnega drevja:
nepravilna uporaba gnojila ob sajenju - največkrat je napaka povezana s hlevskim gnojem, ki ga ne polagamo na dno jame neposredno pod korenine
opuščanje založnega gnojenja - pri sajenju ne uporabimo založnega gnojenja (v sadilno jamo gnojila položimo že mesec dni pred sajenjem - na zalogo)
neprilagojena velikost in globina sadilne jame glede na bujnost podlage in razrast
pregloboko sajenje - različne podlage, sorte, zahtevajo različne velikosti in globine sadilnih jam. Če sadimo pregloboko se zemlja rada naknadno posede.
napačna uporaba opornega količka - v sadilno jamo se vedno najprej zabije oporni količek, saj tako ne poškoduje nežnih korenin, hkrati vedno poskrbimo za ustrezni razmak med deblom in opornim količkom, da ne prihaja do drgnjenja skorje
nepravilna uporaba ali odsotnost zaščitnih mrež za voluharja - paziti moramo pri zategovanju žice in mrežo moramo namestiti tako, da zaščiti korenine
premalo ali nič zalivanja pri spomladanskem sajenju - čeprav je pomlad mokra, sadike potrebujejo ob sajenju vodo, zato moramo sadike takoj zaliti, še posebej ob spomladanski suši
isto vrsto sadimo na isto mesto - če bomo drevo nadomestili z isto vrsto, bomo enostavno ponovno povzročili iste težave z boleznimi in škodljivci, ki ponavadi na nas počakajo v zemlji tudi več let.
Vzgoja sadnega drevja:
opuščanje prikrajševanja šibkih stranskih in odvečnih vejic - enoletne poganjke nikoli ne krajšamo, stranske vejice oziroma voditeljico ali vrh pri vzgojni rezi pa prikrajšamo. Največkrat poleti v zeleni rezi, tiste vejice, ki rastejo navpično obrezujemo, zato da hranila preusmerjamo v stranske veje.
opuščanje poletnega pletja - poleti je kolobar pod drevjem, ne le sadnim potrebno redno opleti, saj s tem zagotavljamo večjo količino hranil in preprečujemo nepotrebne napade škodljivcev in bolezni.
opuščanje upogibanja mladic - mlade veje je potrebno pri obrezovanju upogibati, saj tako drevo hitreje rodi.
opuščanje ali napačna gojitvena rez prva 4 leta- obvezna dejavnost sadjarjev, ki zagotovi, da drevo ne raste le proti vrhu in da spodaj ni slabo obraslo. Poganjki bodo močni le z gojitveno rezjo in se ne bodo lomili pod težo snega in pridelkov. Tudi pridelka bo več, krošnja ne bo grmičasta, več bo zračnosti krošnje.
opuščanje redčenja in zračenja krošnje - če drevo ne bo prezračeno in redčeno se v poletnih mokrih mesecih zaradi premočne vlage in mokrote hitro razvijejo in razširijo bolezni sadnega drevja
prezgodnja zimska rez - ne delajte kot v velikih sadovnjakih, v domačem sadovnjaku režemo, ko se sneg stali, saj bo rast drevja bolj umirjena in boste potrebovali manj gnojila. Vrstni rez rezi: breskev, jablana, hruška, sliva, češnja, marelica. Največja nevarnost so pozne pozebe, ki zelo prizadenejo sadno drevje.
drevo obrezujejo različni ljudje - nekaj obrežemo letos, nekaj pustimo za drugo leto itn, predstavljati si moramo in vedeti kaj bomo delali v sadovnjaku na drevju, če več kuharjev zasmodi jed, več sadjarjem po obrezovanju ostane le deblo.
pretirana rez - drevesna krošnja naj bo oblike prisekanega stožca, saj to zagotavlja enakomerno osvetljenost in zračnost krošnje. Če drevje preveč obrežemo, ga bo kasneje zaradi rasti težje znižati (leta in bolečine v hrbtenici pri vrtičkarjih naredijo svoje, kajne). Pridelovali bomo les in ne sadje.
napačna rez - vedno režemo v suhem vremenu in ločiti moramo med cvetnimi in lesno-listnimi brsti. Cvetni (rodni) les je poln cvetnega brstja, nerodni pa ne. Če brstov ne ločimo, režemo čim pozneje, ko jih bomo ločili po obliki.
Gnojenje sadnega drevja:
pretirano gnojenje - pogosto se gnoji preveč in uporablja pri tem nezrel konjski gnoj
premajhna uporaba listnega gnojenja - ob pomanjkanju hranil kot so kalij, kalcij, magnezij, bor, se pogosto pozablja na možnost listnega gnojenja sadnega drevja
opuščanje jesenskega gnojenja - drevo potrebuje hranila tudi jeseni, po zaključeni sezoni
odsotnost škropljenja z aminokislinami in hranili po končanem obiranju - žal v Sloveniji še vedno ni prisotna praksa škropljenja sadnega drevja in jagodičja z morskimi algami, ki vsebujejo hranila in aminokisline, tudi takoj po končanem obiranju. Po naših izkušnjah prevzetih po dobri praksi iz tujine, se škropljenje dvakrat na 7 dni, takoj po končanem obiranju plodov (sadnega drevja, jagodičja), obrestuje z višjo rodnostjo naslednje leto, manjšo nevarnostjo pozebe (Več o tem si lahko preberete v članku Jesen v vrtu - 5 nujnih opravil).
Okolje pri sadovnjaku:
skrb za čebele - škropimo s čebelam nenevarnimi sredstvi, oziroma takrat, ko čebele ne letajo
skrb za ptice - pozimi jih krmimo, spomladi jim marca namestimo valilnice, ptice nam poleti uspešno zmanjšujejo prisotnost škodljivcev
skrb za koristne organizme in druge opraševalce - kar nam pomaga zatirati škodljivce, izboljšuje pridelek in zmanjšuje možnost bolezni v sadovnjaku. Pikalopolnice, metulji, strigalice in še kaj rado prebiva v hotelih za insekte, zato priporočamo postavitev kakšnega v bližino domačega sadovnjaka.
Več bo v domačem sadovnjaku ptic, čebel, pikapolonic, mahov in lišajev na drevesnih deblih, bolj bomo lahko prepričani, da imamo zdrav sadovnjak.