Triki za bogato ozimnico!
Pogosto si tudi pozimi zaželim domačih jagod, potrebujem orehe za sladico ali enostavno želim pojesti določeno sadje, ki ga tisti trenutek enostavno moram imeti. Zato dobro razumem željo nosečnic, ki si zaželijo točno določene hrane.
Še več, sadje je pozimi bogat vir nujno potrebnih vitaminov, shraniti vse svoje pridelke in imeti res bogato ozimnico, pa je sila preprosto.
Poglejmo, na kaj vse pazimo pri nas doma.
9 pravil skladiščenja sadja:
sadje skladiščimo ločeno od zelenjave
skladiščimo le zdrave plodove
posamezne sadeže lahko zavijemo v časopisni papir ali naluknjano papirnato vrečko
zaboji naj bodo pred skladiščenjem očiščeni
zaboji naj bodo od tal in sten odmaknjeni vsaj 15 cm
prostor naj bo temen, hladen in dovolj vlažen
prostor ne sme zmrzovati
prostor prezračimo redno 3x tedensko za do 30 minut
banane imamo vedno v povsem drugem prostoru, ker pospešujejo zorenje drugega sadja
Jagodičevje:
enostavno moram začeti s tem, jagod, borovnic, malin porabimo pri nas na desetine kilogramov že v času obiranja, pozimi pa tudi z njimi ne skoparimo. 25 let nazaj ni bilo toliko informacij na spletu, babici sta bili pokojni, moja mama pa nikoli ni vlagala sadja in z izjemo jabolk nikoli nismo imeli ozimnice, zato sva delala začetniške napake.
jagodičevje nikoli ne zamrzni skupaj,
vedno ga porazdeli po pladnju in
šele zmrznjenega preloži v zamrzovalne posode.
Samo tako boš lahko brez težav doziral količino sadežev, ki jih potrebuješ.
Lešniki in orehi:
ker že od leta 2012 svetujem številnim pridelovalcem orehov in lešnikov (največje nasade ima Oljarna Pečarič iz Drašičev pri Metliki - več kot 500 orehov in več kot 650 lesk), kjer gnojijo in škropijo z Neem tonic in Kelp tonic (ekološka gnojila, morske alge, prepreči se bolezni orehov in orehova muha, lešnikar) delam kar po njihovih navodilih.
Orehe in lešnike vedno očistim in posušim na soncu, da ne splesnijo.
Če je vreme slabo. uporabim sušilnico, nastavljeno na 30 - 40 stopinj C.
Pri lešnikih se ne smeš spozabiti (sam sem se že zafrknil in ne enkrat) in jih obrati prehitro, ker bodo plodovi preveč občutljivi.
Najbolj se mi obnese hramba v hladilniku in to v steklenih kozarcih. Orehe in lešnike streš, očistiš in spraviš v zaprt steklen kozarec in hop v hladilnik. Tudi do enega leta se okus ne spremeni.
Jabolka:
Tista jabolka, ki jih spravim v klet, oberem vedno preden so zrela. ampak še vedno ne prekmalu, ker potem ne bodo dozorela v skladišču. Še več, lahko bodo posušena ali rjava, tistega pravega vonja po jabolkih ne bo, pa še okus je prava katastrofa.
Če jih oberem prepozno, pa postanejo kašasta in na otip meni gnusna zaradi mastne oljnate lupine.
Najdlje se mi jabolka obdržijo, ko vsakega posebej zavijem v časopisni papir (nikoli v politične strani, da se slučajno ne pokvarijo in zgnijejo ;).
Prezrela, poškodovana jabolka predelam v kašo, čežano, kompot, kis.
Hruške:
So moja nočna mora, ker se obdržijo pri meni v kleti kak mesec dni, nič več.
Vsako posebej zavijem in dam v najbolj hladen del kleti.
Zaboj s hruškami prekrijem s temno folijo.
Kutine:
produkt moje zlate tašče, spravljene v zaboj pod hruške, ker držijo kak mesec dalj kot hruške in dobijo pravo zrelost šele pri skladiščenju.
Takrat pa hop v rezanje in v zamrzovalno omaro za izdelavo kompotov (kutine, jabolka, suhe slive... mmm, pa domač vanilijin sladoled, bomba).
Nešplje:
spet ima tukaj prste moja tašča, ki jih obere po prvi slani.
Po dveh do treh, tudi štirih tednih v kleti, so plodovi mehki in sladki, dobrega okusa in pripravljeni predvsem za kompote.
Kivi:
V kleti ali hladilniku zdrži tudi do tri mesece, a mora biti klet precej hladna (do 3 stopinje C).
Ker klet težko dobro prezračim (kdo pa gradi hišo z mislijo na skladiščenje sadja in zelenjave v kleti), kivije vedno shranim v papirnatih naluknjanih vrečkah.
Če pa hočem pospešiti zorenje, kivi pobrijem (odstranim mu dlačice na kožici - tole se že sliši narobe ;) in jim dodam kako banano ali zrelo jabolko, ker sproščata več plina etilena, ki pospešuje zorenje plodov. Kivi bo hitro mehak in užiten.
Kaki:
pri nas kakijev nimamo, ker meni sadež enostavno ne sede. skrbi pa za našo zalogo biodinamik, gospod Stojan Janežič iz Volčje Drage. Jaz njemu gnojila in škropilne načrte za njegov sadovnjak (kaki, kivi, češnje, breskve, marelice, orehi..., zelo priden gospod pri svojih 70+ letih), on pa meni ekološko pridelane kakije..
Dal mi je samo en nasvet.
Kaki bo užiten čez 10 do 14 dni, če ga pustiš na okoli 20 stopinj C.
Trik z banano velja tudi tukaj, čas do užitne zrelosti je odvisen od sorte, časa obiranja in lege posajenega drevesa.
Vsi sadni plodovi se okužijo že na drevesu med razvojem. Največkrat nagajajo plesni in gnilobe ali pa se sadje posuši zaradi izsušitve in pomanjkanja kalcija v rastni dobi - halo, uporabi Kelp tonic, morske alge nabite s kalcijem, kalijem in aminokislinami.
Še boljši učinek za preprečitev gnilob in skladiščnih bolezni je škropljenje sadja 2 dni pred obiranjem z mešanico Bio-SK čajnega zeliščnega pripravka in vode (2 ml Bio-SK na 1 L mlačne vode). Sadje bo dalj časa zdravo in do izbruhov bolezni ne bo prišlo.
Če te hladno stiskane morske alge Kelp tonic zanimajo in želiš izvedeti več ali jih naročiti klikni TUKAJ!
Če te čajna zeliščna mešanica z močjo fungicida Bio-SK zanima in želiš izvedeti več ali jo naročiti klikni TUKAJ!
P.S: Kakšne pa so tvoje izkušnje in nasveti za skladiščenje sadja?
Če želiš prejeti nasvete, zanimivosti, trike in recepte povezane z vrtnarjenjem, zaščito rastlin pred škodljivci in boleznimi, kar na poti na delo, na vrt ali jih poslušati ob pitju dobre kave, se prijavi na naš podcast kanal MINUTA ZA VRT, kjer obdelujemo vse kar je povezano z ekološkim vrtnarjenjem in čudovitim vrtom.